Za menoj je deseta udeležba na »Srečanju slonov«. Pravi mali jubilej. Spominov je za celi vagon ali pa še več. Pred dnevi sem se vrnil iz zadnjega, skupno že 52. srečanja Elefantentreffen v Bavarskem gozdu v Nemčiji.
Najprej moram cenjenega bralca poučiti, da pot ni bila mišljena kot ogled znamenitosti (na pol podrtih zelo starih zidov z neverjetno zgodbo), ampak je moški del ekipe iskal ostanke nekdanje skupne Jugoslavije, ženski pa je šel preverjat mite o Bosni.
Odločitev, da se bom s prijatelji udeležil praznovanja »slonovega Abrahama« v Bavarskem gozdu, je padla že lansko leto, takoj ko sem prišel domov iz 49. srečanja.
Že ko sva načrtovala letošnje motoristično potovanje po Švici, sva vedela, v kakšno državo greva, da slovi po urejenosti, redu, delavnosti, in ker je...
Tokrat sva se odločila za vožnjo po Z Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu, do Bodenskega jezera v Švici in Innsbrucka, kjer se je najin potovalni dopust zaključil, saj naju je po tem čakala samo še vožnja do doma.