Potovati z motorjem je nekaj posebnega, kar zahteva sicer malo več organizacije, a hkrati nudi tudi neskončno svobodo.

Temu potopisu bi lahko dal naslov tudi "ne-enotedenska ne-Sardinija". Prvotni plan, ki mi je okrog dveh zjutraj v noči iz nedelje na ponedeljek šinil v glavo, ko sem prebiral forumsko kategorijo o potovanjih, je bil namreč obisk Sardinije.

Neprekinjeno vibriranje in zamolklo bobnenje motorja nekje v drobovju ladje, me uspava. Ko se umiri zadnje vpitje glasnih bolgarskih šoferjev pozno v noč, ki je naraščalo z upadanjem viskija v steklenicah, postane dvojni fotelj podaljšan s stolom čisto udobna postelja in predvsem mehkejša kot tla.