Že nekaj časa ležim v postelji in zrem v temo kabine. Iz hodnika prihaja medli zvok hreščečega zvočnika, ki verjetno obvešča, da so začeli streči zajtrk ali morda pa so z zajtrkom tudi že končali, ne vem, čas že počasi izgublja svojo utripajočo dimenzijo in zadnji mesec pred odhodom, ki je bil seciran na minutke, tone v pozabo...

Ni slabše kombinacije, kot vožnja z motorjem v dežju ponoči in še po avtocesti. Včasih se sprašujem, če naju res mora vedno na poti domov, ko sva totalno utrujena, prati dež. In kje je začetek te dogodivščine, ki se končuje v dežju?

Pot nas je potem vodila na jug proti narodnemu parku Denali v katerem leži tudi najvišja gora Severne Amerike Mt. McKinley.