Pravzaprav ne vem, kje bi začel. Niti še en teden ni minil, odkar sva se vrnila, vtisov pa je toliko, da se nikakor se ne morem odločiti, kje in kaj je bilo najlepše. Morda je bila to prelepa pokrajina povsod po Franciji, ki ni lepa samo kot narava, ampak je kot taka tudi lepo urejena in vzdrževana.
Francoska pokrajina, ki jo na vzhodni strani zapirajo Alpe, na južni Azurna obala, na zahod pa se širi v porečje Rone, je bila kar dolgo na spisku mojih motodestinacij.
Kam za prvomajske, je bilo vprašanje že kmalu po novem letu. Čez Turčijo v Armenijo, pa Gruzijo – še zebe, ponovitev lanskoletnega Maroka – ponovitev pač, Korzika – no ja, Libija – fajn, samo rabiš vodiča, pa …
Že ko sva načrtovala letošnje motoristično potovanje po Švici, sva vedela, v kakšno državo greva, da slovi po urejenosti, redu, delavnosti, in ker je...
Tokrat sva se odločila za vožnjo po Z Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu, do Bodenskega jezera v Švici in Innsbrucka, kjer se je najin potovalni dopust zaključil, saj naju je po tem čakala samo še vožnja do doma.
Kako čelado preizkusiti bolje, kot pa na enomesečnem potepanju po brezpotjih Tunizije in Libije? Dež, peščeni vihar, vroče sipine, cel dan na motociklu...