Sedim na vrhu male vzpetinice in zrem v luno, ki počasi bledi v prvih žarkih jutranje zarje. Pod menoj se, počasi prebuja velika karavana dirkalnih konjev na dveh, treh, štirih, celo šestih kolesih in v hladu, ki me obdaja ni niti najmanjše slutnje po vročem soncu, ki bo že čez nekaj ur grel saharski pesek.

Ko sta se dekleti vrnili, smo imeli motorje že skoraj privezane in kmalu za tem dobili klic z ukradenega telefona.

Lani nama je vreme preprečilo, da bi si podrobneje pogledala Češko, zato sva se iz Prage »pobrala« direktno domov.