Neprekinjeno vibriranje in zamolklo bobnenje motorja nekje v drobovju ladje, me uspava. Ko se umiri zadnje vpitje glasnih bolgarskih šoferjev pozno v noč, ki je naraščalo z upadanjem viskija v steklenicah, postane dvojni fotelj podaljšan s stolom čisto udobna postelja in predvsem mehkejša kot tla.

Ker smo slišali veliko dobrega o potovanju po Romuniji, pa tistem znamenitem Transfagarasu, smo se odločili, da gremo na pot.

Obljuba dela dolg in tudi glede na to, da se sezona Sahare zopet približuje, sem zapisal par vrstic, moje izkušnje iz letošnje februarske Tunizije.