Od dogodivščin, lokacij, posnetkov, koristnih informacij do “globokih” misli, ki ujamejo trenutek.

Blog bom sprotno objavljal in dopolnjeval. Za začetek pa, ker se s kolegom Pikom čelosom ne ujameva v dopustu (običajno sem jaz “dopustiral” sredi avgusta, letos sem prisiljen prej), se bom na trip odpravil sam. Čeprav obstaja dobra možnost, da še družbo ulovim, je vse odvisno od pogajanj kolega s kolegom. Če kolega s kolegom ne doseže konsenza, potem bom brez kolega solo zatripiral 😛

Relacija letos je bolj hard enduro, al pa recimo temu, šodrček za fine ljudi.

 

Zato grem letos v detajle. bom prvi dan zategnil do Petrove gore, pa da vidim ta komunistični monjumentalizem, ki propada v vsem blišču in bedi. Pa naprej do Knina. Tam se pa stvari ustavijo. Je veliko makedama okrog, od slapu Krčič, pa nadaljevanje naprej do izvira reke Krke, nato Manjlolovački slapovi in vse mikrolokacije okrog. Pa naslednji dan na Dinaro, tanke gledat. Pa nato dalje za Bosno od Šatorskega jezera, NP Blidinje (že bil) do Lukomira…naprej pa bomo videli…to je to za štart. Komaj čakam odhoda (še 1 teden tlake). 😀

Dan 1

Najprej sem se mal oblačil

Nato slačil

In tako prikolovratil do Petrove gore. S 15C na 34C.

Bleščeči monjument ni nič kaj bleščeč. Spomenik borbam, kakršnega bi si verjetno sedanji osvoboditelji Slovenije v zadnji vojni radi postavili. No saj si ga, le preko drugih medijev zidajo velepomembnost samih sebe in pozabljajo na ostsli folk, ki se ni praskal po riti, kot bi radi zatrdili trenutni vladajoči.

Ma je kar je, zadeva je za videt. Skrita med drevjem na vrhu gore, razpadla, razbita. A za videt.

Celo družbo sem dobil, čez nekaj časa. Kup taljanov na endurah, pa smo malo počvekali in izmenjali vtise.

Po porciji rio mare, sem užgal naprej za Knin. Iz vročega je šlo samo še na bolj vroče. Kolone turistov mim Pitvic so mi nekaj časa parale živce, dokler se nisem sprijaznil in vrgel na safe mode. Saj veste tisto..držiš gas in čakaš kdaj se bo promet sprostil. Nekje mal pred Gračcem se je, pa sem si privoščil pavzo ter kolovratenje okrog jezera Ričice. Do Knina jih je padlo okrog 500km, safe mode pa je porabo zbil na 3,8 litra..majkemi tale 790 ne troši bencina, skoraj ga dela, bi rekel moj pokojni prijatel.

Dan 2

Vroče bo. Ob 8.00 sem bil že v sedlu.

Grem pogledat slap Krčič.

Slapa ni bilo.

Grem pogledat izvir Krke.

Vode ni bilo.

Pa si mislim sam pri sebi: če je kdo še tanke na Dinari ukradel, bo bolj jalov dan. 😉

Pa so bili. In razrita pot tudi. No ni tako slabo. Na momente je malo zašodrano in precej lukenj ter skal. Za cestaka ravno ni. Žal pa tudi ne hladnega in prijetnega zraka, kljub višini. Sem prišel nazaj kar gnil. Malce manj kot 20km makedama je do planote. Za videt je.

Popoldan pa sem spet gledal česa ni. Od Manjolovačkih in ostalih slapov. Jih ni..Knina imam dovolj. Yu3 naprej za Bosno, proti planini Šator.

slap Krčič, ki ga ni in pot ob Krki

Voda, ki je ni ter naprej po planoti

Voda ki je 😄

Pa na Dinaro

In Manjolovac

Dan 3

Obožujem BIH planote. Neskončne planjave sredi ničega-pa kaka zajebana vukojebina.

S Knina sem se spokal že ob 7uri. Tumač hot. Čez dobrih 20km me je že zeblo. 😄

  1. Do Šatorskega (del bih TETa kar vem) je bil prvi plan. Predvideval sem, da bo dooolga…pa je skoraj makedam AC do vrha. Še cestak zlahka zmore. Kul..cajta preveč.

  2. Jo užgem na NP Blidinje..šodra ni več, so že položili asfalt. Pa pobluzim mal okrog in vidim tablo RAMSKO jezero.

  3. Kuuul..nabijem v šoder, teh 30 km bo že. No ja. Par km je teklo, potem pa vedno slabše..sej gre, ma grušč je ubitačan. Nosi kravo levo in desno, jaz budala pa sem še natankal prej. Stisnem mal zobe, sej bo..saj sem srečal Čehe, če se kje skipam bodo že pomagali. Preklinjam torbo na zadnjem sedežu, ker ne morem riti dovolj nazaj porinit. Vozim defenzivno. Noge me že bolijo, Čehi pa mimo drvijo..gledam gps in bolj ko gledam bolj počasi se km do Ramskega vrtijo. Na trenutke je podlaga fino spojedena od dežja in vode, levo in desno od spojede pa grušč. Pustim da motor nosi levo in desno, vmes pa se prepričujem: sprosti se , sprosti..naj ravnotežje svoje opravi. 😉 Džabe bi rekli, ko iz gmovja skočita dve džukeli (beri 2 psa). Se zakadi mrcina..ne prvič, v teh dneh, direkt proti nogi. Jaz pa sam po gasu..nečeš ti mene 😉..je šla ktma po šodru kot da jo vozi Birch, ne pa Dami. Evo , taku je blu, makemi. Razgledi pa odtehtajo vse, od vročine in bolečine.

  4. BIH je noro lepa 😄

Dan 4

Zjutraj gledam krave. Benti ni jim slabo. One se pasejo in LUTAJO. Jaz tudi lutam. Jaz sem ko KRAVA. 😄

Bodi tudi ti kot KRAVA. 😉

Iz Šujice jo užgem pri prijetnih 17c. V Glamoču na 24C sem že na šoder special stage za Drvar. Fino leti beštja. Komaj krotim zapestje in slajdam čez wawinkce..

Občasno pogledam kako mlako. Saj ni za prehvalit. A kad nema mora, je vsaka riba vesela mlake. Padem v Drvar..grdo mesto, umazano. Grem dalje neko etno selo gledat..etno ni blo, blo je pa selo.

Obenem..ko krava..pa stari cesti za MartinBrod. Si vzamem kravji čas v KulenVakufu, pa pošodram do trdnjave. Jok..krava vstopnine ne plača, jaz tudi ne. 😉

Kravja pot me vodi do Hajdučke česme..lepi spomini..kul kava in domači sok. Žal ni wifi..pa potegnem po kravje naprej za Bihač. Vse buke v okolici sem že videl in rinem v nek hrib do neke koče. Pa pade rampa. Še 500m peške. 😚 a je kdo videl kravo čez rampo skakat?

Ja nism..brezveze. Še 100km je do Pakle..in krava je odkravala naprej 😄

Dan 5

Jst imam tole KTM žwerco res rt. ❤ saj ne da je popolna in brez napak, ampak kok veselja mi da. Je lahka, je okretna, je zabavna. Pa skromna 😄 3,6 litra na 100 je požrla na tripu. Po računalniku..nisem meril. Pa povsod zna it in to brez strahu.

Za nagrado je dobila še Dabarske kukove, jaz pa Jadranko. Oba srečna oba vesela.

Rekapitulacija:

Nekaj čez 2000km sem naštepal, od tega okrog 300km makedama.  Blo je čisto fajn in v izi..no mal vroče, k sreči sem bil skozi v pižami, pa sem se sproti hladil.😉

Evo to je to. Dami Pižama ma vs rt 😉

konec.