Leto 2020. Stalno nas nekam zapirajo in omejujejo, prvomajski izlet je izpadel, poletje je bilo “oranžno” obarvano, ostal mi je še avgustovski trenutek, ko s prijateljem @pik1 narediva druženje dveh čelosov, ter skupen izlet.

Zakaj: da mal predebatirava, kako sva se postarala, al pa ne, da pogledava kvaliteto frizur, nenazadnje pa, da se malo peljeva. Gor ali dol, levo ali desno…nekam, s kako razgledno točko, na koncu dneva pa obvezno s fino papico, čvekom, ter degustacijo lokalnih razkužil.

Ker je bilo vse rdeče (rdeča, je po korona principih NO GO), nama je ostala samo še relacija gor, severno od Slovenije, pa še ta se je vsak dan bolj zapirala.

In tako sem kar na hitro zmetal skupaj točke kam.

Greva do konca Češke, jurja km gor, jurja dol. V izi, brez drame, brez zaletavanja, brez živcev in izbuljenih oči. Greva, dan bo že prinesel svoje. Zaščitno masko morava vzeti s seboj in to je to. Ajd, še kako razkužilo.  No ja, tudi če ne bi razkužila jemala (dodaten tovor, samo troši gumo), saj je Becherovka opravila svoje delo, al pa vodka..nisem točno sledil izbranim vrstam samozaščite pred virusom.

1. dan  do kjer gre, pač gre 504km

  • poraba 4,7 na 100.

Lahko bi sicer užgal, po meni bolj prijetnih hribčkih ter prelazih čez Italijo, a kolega je iz Ljubljane, zato sva jo upalila kar na Jezersko. Plan je bil itak do Hallstadta, pa potem nekje prespat.

Ninja je zjutraj spila kafe in odromala do Ljubljane, pobrala Pika in nadaljevala čez Jezersko v Avstrijo.

Nekaj obvozov naju je “prisililo” do ogleda Kulma. Da sem pošten, mimovoz table, je pokazal lokacijo, pa sva odvila. Super razgled. Pa super ceste, po celi Avstriji, če nisem še omenil. Predvsem pa prijetne omejitve hitrosti 😂

Nato pa tako opevani Halstadtt. Ne bom rekel, da je grd, niti nezanimiv, ampak v poletni gneči je pa tumač. Vrste za zobato železnico, parkirat ni kje, na koncu sva kar ob cesti podrla tiste konzerve ribic in suhega sadja, pa nadaljevala mimo drugih SEE naprej do prvega kafiča, Vročina je že bila, in volja je postopoma upadala, pa sva nujno rabila kofein. Od Traunseeja..faking good razgled, se ni hotel moj kolega več skipat naprej. 😛

Ura je kazala čas..ta je neusmiljeno hitel naprej, in ni bilo druge kot dvigniti leno rit, ter nadaljevati pot naprej..do nekega BAD, itak je vse ista pašta. Pik je pri tetici v Bad Klinkerkofen (al neki podobnega 😂 ) dobil dve solidni sobici in točno tja sva jo ucvrla.

Zvečer sva iskala avtohtonost v tem Avstrijskem kraju. Prava je bila kod šiptara s colo in travarco, pica ni bila lih nekaj posebnega, pa sva jo peš ubrala do Gruštiča..na pravo Avstrijsko hrano..čevape i ponfri 😛

Mislim, da je bil prvi dan s tem pozitivno zaključen, z vsem lokalnimi dobrotami ki jih ponuja cesarska Avstroogrska 😂

2. dan dejva penetrirat v Češko (ne vem kok kmjev, jih je pa blo ogroomno najbrž, poraba goriva pa normalna)

glavni plan “trajekt” čez Vltavo, pa mal okrog pregledat ta turistični raj okrog “Lipno nad Vltavo” pa potem naprej čez NP Šumava in ostale romantične kraje izven glavnih cest.

Tako sva zgodaj..beri najbrž je bila 9.00 ura (benti Pik A SE LOH ZMIGAŠ)  odklobasala direktno čez prijetne hribčke in doline proti barči za Dolnje Vltavce. bila je nedelja, ura primerna za sakralne dejavnosti, pa sva se tik pred mejo ustavila v čudovitem kraju Aigen im Mühlkreis. Naj kar fotke govorijo zase…

Najbrž je bilo okrog 11-12ure, ko sva si le izvolila iti naprej..saj ne da je daleč, le lepo je sedeti v senci srkati kavo in cocacolo, ter opazovati družaben utrip mesteca.

Sva šla zato naprej, ker sva morala…ne dolgo..cca 1/2 ure..skozi neko šumo, mim mejnega kamna, dokler ni cesta padla v vodo in točno 100m naprej se je videlo brod, ki gre na drugo stran. Uletela sva prva…al pa zadnja kot gledaš.

Tako je minila debela ura al dve, da se je brod primajal nazaj. Ker sva čakala v senci in ker je folk neumorno lazil mimo nas na mesto vkrcavanja, je bil moj kolega vs živčen pa sva se zato kmalu premaknila v “korona safe zone” gnečo. Še dobro, da sva se. Dejansko ni brod naložil vseh, kar nekaj bičiklištičkih nastrojencev s sandaličkami in nafukanimi blaziničkami je ostalo dobesedno “na suhem” 😛  O koroni in ukrepih ne duha ne sluha, še bolj me je pa skrbelo rinjenje bičiklov v moje kuferčke..kako gre že komad: Ne, ne mi dihat za ovratnik…

cca 30 minut traja ta saga “brodom preko Vltave”. Nadaljujejva ob umetnem jezeru na vzhod, da preveriva kako se Čehi rekreirajo ob morju. Je full turizma in gneče, ni enega placa, kje bi človek sedel “z mal korona distance”. Zadevo obkroživa do Prednjy Vyton in po poti nazaj najdeva pavza plac, v Frymburku. Fine zadeve majo ti Čehi..res fine, a ne prav poceni..se mi zdi, da je na koncu bil račun krepko čez 25 evričev…zna bit da je menjava s kruničkami bolj slaba.

tako da, večbarvni menu, v vročini paše..

Posodobila sva stanje na fb in ms, odpisala vsem ljubicam, nato pa je pot klicala naprej.

Rad mam to čeharijo, sploh prvi vtis, pa tudi kasneje se je izkazala za lepo, nekomplicirano, z dobro podlago, dokaj hitrimi omejitvami (20km gor al dol) predvsem pa “organ free” državico. Prespala sva ob poti, pred tem obdelala NP Šumava in blizu Klatovyja prespala.. V Motelu kar ob cesti. In spet je bilo dobro za jest, ter pit. Tokrat pa so bili, pravi knedljički. In Vodka, prava Vodka..na Vodko ne smem pozabiti v tej vročini :P A Vodko sem omenil?

3. dan  – po čehariji… do vrha

(spet ogromno kilometrov, pa relativno normalna poraba goriva)

Dan se je začel romantično..z račkami ob vodi..

No potem je pa vročina ubila romantiko..ampak čez Plzen in podobne kraje je bilo lepo, zelo lepo. Všeč mi je arhitektura, ceste, zgodovinski objekti..več v fotkah.

in naprej ob Labi proti kanjonu, ter kraju Hrensko

Pozno popoldan vletiva v Hrensko..placa nobenga, vse nabito, folk nori gledat “Pravčičku branu”, pa zabukirano vse.

Začel je dež in pijeva kavo točno tule:

Mal spomina na dneve ruske represije se odlično ujema s turobnim vremenom in rahlim dežjem, ki je začel svinjati. Nama ni preostalo drugega, kot da se vrneva nekaj kmjev nazaj v kraj Dečin, pa v prvi Hotel. Vsaj prostor je.

No tokrat sva pa jedla, original Češko/Indijsko hrano. Sploh ni bilo slabo 😂

4. dan  fakju Pravčička brana greva na Poljsko..

Pol dneva je bilo rezervirano za ogled Brane, naravnega kamnitega loka, ter nekaj arhitekture, vse skupaj dolžine kak km al dva, ter same oddaljenosti po guglu cca 500m. To bi že šlo, tudi v ledru ali tekstilu, čeprav majkemi vročina je pritiskala. Pa ni šlo, namreč ni dovoljeno nikakršno parkiranje pred vhodom. Parkirišča so 3km nazaj proti Hrenskemu, potem pa peš al pa na bus. BUS?? Zdej, ko je korona, ne, niti pod razno, peš pa tut ne..sva kar pomahala brani. Raje pussi, kot pa s korono, je bil moto 😂

Pravi Pik in gleda gugl zemljevid na founu:

Stari, greva na Poljsko, sej ni daleč.

Pravim: kok pa je do Poljske? Pa napenja oči moj kolega in pravi:

cca 1-2cm ne vidim dobro, ker sonce slepi :D

In sva šla, spet čez hribčke, dolince, NParke, mim tisočerih pivovarn, vmes pa sva uletela še do skakalnice Harachov.

Seveda je kolega spet poiskal najdražji in najboljši hotel na Poljskem, baje so cene okrog 15€ po osebi z vsem možnim ugodjem. Pa je bilo res, sredi ničega, sredi zabačenega sela (Jelenja gora), razbitih cest, izsiljevalskih avtomobilov, sva uletela na tole:

bdw Poljska me ne vidi več, je živo nasprotje od Češke, njihove ceste in vozniška kultura je:

Zvečer pa sva le šla na knedlčke, nevem sicer a so bili Poljski al Češki, sedli so pa kar ok

5. dan  ,a loh nazaj v Čeharijo?

Mim ranča bizonov, mimo Telča, do Budjejovic na streho (ful km spet)

Ob knedlčkih večer prej gledava na jug in pravim, a greva jutri tam čez pa kažem s prstom na neko pogorje. Snežka se kliče sem še omenil. Je Pik kar zastrigel z ušesi in takoj bleknil: Pec pod Snežkou? Jop je bil odgovor..Stari…smučal smo tam, pa kozlal tudi. Evo plan je bil. Greva gledat, kje si kozlal. Lušna pot, prijetne temperature do Snežke. Na meji nikogar, super, ker so že poročal o nekih spremembah barv, pa testih pa kaj jaz vem o čem spet.

Bizonov ranč ni mel placa, v Telču je bilo za znort vroče, sva sam še potegnila do Čeških Budjejovic..v hotel, kam pa..s klimo. Pa takoj na streho, do Becherovke 😂

6. dan zaključujeva skakalno turnejo

iz Budjejovic do doma (ful km spet)

Je izpadlo takole, da se je kolegu mudilo domov, men se pa tut ni dalo vavčarja zagonit v Kranjski, pa niti v hotelu Union v Ljubljani. Sva zato kar štartala pol ure prej kot običajno in potegnila do doma, čez Schladming pa Obertauren, pa mim kraljice velikank v Planico. Še vedno je najlepa od vseh skakalnic.

ps. tut jedla sva. Piščanca, da ne bo spet sam po knedlih vse dišalo 😛

Meni najljubša fotka s tripa slikana s terase hotela, kjer se vidi del Čeških Budjejovic z zvonikom v kozarčku.

Statistika:

  • prevoženo 2172 km
  • povprečna poraba SX 4,9 , GS neznano
  • povprečna brzina 67 km/h
  • neto čas vožnje 32,02 ur

Tako kot lani, umirjen izletek brez ekscesov in problemov na poti.

Konec