Vsi radi pogledamo med tehnične podatke, primerjamo številke in si na ta načim že malo v glavi predstavljamo, kako naj bi se motocikel obnašal. Vendar so te številke večinoma zelo varljive. Občasno dobimo na test motocikel, ki te številke obrne na glavo. Yamaha XT 1200 ZE je eden od teh motociklov. Kar bi na ‘oko’ ocenil kot najslabšega med velikimi endurami, je v bistvu veliko presenečenje in prav zaradi tega vam tokrat ne bom pisal ‘pravljic’, ampak le navedel dejstva. Kratko in jedrnato.

Navdušeni smo nad:

  1. Prostora na Yamahi je v izobilju. Pa čeprav ni nič večja kot ostale velike endure, se na XT 1200 ZE počutim bolj svobodno.
  2. Izboljšana je veterna zaščita. Za mojo velikost (180 cm) ravno prava, da nikjer zoprno ne vleče, še vedno pa sem deležen tistega “vetra v laseh”. Zares odlična veterna zaščita, kar bo še posebej prav prišlo na daljših avtocestnih odsekih.
  3. Zelo priročen in enostaven za upravljanje je tempomat. Ta deluje od hitrosti 50 do 160 km/h.
  4. Armaturna plošča je pregledna, z obilico podatkov, tokrat tudi s prikazovalnikom vklopljene prestave. Ta sicer ni povezan direktno z menjalnikom, zato ob stisnjeni ročici sklopke ne pokaže vklopljene prestave. Ne manjka niti 12 voltna vtičnica.
  5. Gretje ročk ima tri stopnje, vsako stopnjo pa si lahko vnaprej določimo v vrednostih med 1 in 10. Kaj vse si lahko privoščimo, če so dodatki med seboj pametno povezani.
  6. Sistem za preprečevanje zdrsa ima tri stopnje, deluje zelo mehko in takrat ko mora, zoprno je le, da je treba motocikel vsakič ustaviti, pa ne samo za izključitev sistema, ampak tudi za prestavljanje med bolj ali manj občutljivo stopnjo.
  7. Poraba je zelo zmerna, bo pa potovalni računalnik pokazal za približno malo pivo nižjo povprečno porabo kot dejansko je.
  8. Elektronsko nastavljivo vzmetenje je velik korak naprej. Ni sicer na nivoju odličnih komponent iz BMW-ja ali KTM-a, vendar pa ob pravi nastavitvi svoje delo opravi zelo dobro. Predvsem pa se za vsakega najde prava nastavitev.
  9. Sopotnica je bila navdušena nad udobjem in prostornostjo na zadnjem sedežu, tudi med vožnjo po slabšem makadamu.
  10. Yamaha XT 1200 ZE je kljub svoji teži in velikosti zelo okreten in lahko vodljiv motocikel.
  11. Pozitivno presenetila me je predvsem na makadamu. Je zelo lahko vodljiva, daje dovolj povratnih informacij, ABS in TC delujeta zelo usklajeno.

Malo manj navdušeni:

  1. Motorne moči je v primerjavi s konkurenco manj. Vendar pa sem, ko se malo bolj dinamično sprehodim skozi prve štiri prestave, na regionalki zelo hitro nad tisto mejo, kjer bi ‘fasal’ 18 kazenskih točk. Dejansko ne bi potreboval bolj poskočnega agregata, ker se ta zelo ujema s preostalo filozofijo motocikla. Ampak kakšnih 10 konjev več vseeno ne bi bilo odveč.
  2. Tudi zavore se skladajo s celotnim motorjem, bi si pa – predvsem pri malo višjih hitrostih, želel boljši zavorni učinek. ABS ni izklopljiv, se pa kljub temu zavore na makadamu obnesejo odlično.
  3. XT 1200 ZE nerada pade v ovinek pri višjih hitrostih. Še manj rada ima več zaporednih hitro odpeljanih ovinkov. Športnosti nima v krvi. Vendar pa – tako hitro se tako ali drugače ne smem vozit.
  4. Sklopka ni zdrsna, zato ob bolj športnem prestavljanju navzdol v prvi in drugi prestavi zadnja pnevmatika malo “poštemplja”.
  5. Glede na to, kako veliko podatkov nam nove LCD armaturke lahko ponujajo, ne bi bilo napak, da bi imel na razpolago še podatek o količini porabljenega goriva in dvojni števec povprečne porabe. Vse skupaj je vseeno le stvar programa.

Razočarani:

  1. Oblika zaščite agregata in stranskih plastik ter predvsem oblika dodatnih luči ter ceneno stikalo, ki jih vklaplja. Bi si namesto originalnih, privoščil luči kakega drugega proizvajalca.
  2. Funkcionalnost originalnih plastičnih kovčkov, ki niti niso poceni. Od daleč sicer izgledajo lepo, se pa neradi zaklepajo, pa tudi o kvalitetni plastiki bi težko govoril.
  3. Stransko stojalo bi lahko bilo drugače oblikovano, saj je za odpiranje potrebno preveč telovadbe s peto.

Yamaha XT 1200 ZE mi je na začetku požrla nekaj živcev. Nikakor nisem uspel pravilno nastaviti vzmetenja. No, z nekaj popravki in eksperimentiranja sem tudi to nevšečnost odpravil. Izredno vodljiva je na makadamu, neproblematična v vseh pogojih, dovolj varčna in udobna, predvsem pa ima zame zares idealno veterno zaščito. Upoštevajoč dokaj bogato opremo, ceno in kako se na njej počutim, lahko XT 1200 ZE uvrstim med svojih TOP 5 motociklov. Definitivno je to motor, ki ima “nekaj”, kar ostali nimajo, zato bi vzel prav XT 1200 ZE, če bi se odpravil na sever Norveške. Ravno tako fajn bi bila za na Mangart ali pa za dva kilometra do sladoleda. Seveda za 16.000 evrov, kolikor XT 1200 ZE stane, dobim tudi zelo nabrušenega KTM 1199 Adventure s praktično istim paketom opreme, vendar sta kot dan in noč. Vsak po svoje sta odlična. Med karakterjem omenjenih dveh pa najdem še vsaj tri velike endure, ki je vsaka po svoje posebna. Kaj komu bolj paše in katera, je stvar okusa. Vendar pa Yamaha XT 1200 ZE zaradi svoje manjše motorne moči niti slučajno ni za odpis, sploh ker so vse slabe strani motocikla ali stvar dodatne opreme, katero lahko naročimo drugje, ali pa le stvar mojega okusa. O tem pa se ponavadi ne razpravlja preveč. Mogoče bo zato prav vam idealen sopotnik.

OCENA
Zares dobra vetrna zaščita
"Makadamske zmogljivosti"
Vzmetnje
Oprema
Plastični kovčki na testnem modelu nam niso bili všeč
Odpiranje stranskega stojala
Prejšnji članekTest: BMW S1000R
Naslednji članekMonaco in Provansa
Nekoč zaprisežen ljubitelj japonskih motociklov, danes prisega na vse kar "dovolj gre". Bencinski zasvojenec, ljubitelj klasike v nastajanju. Drgnilec kolen, ki ceni udobje in evropsko eksotiko. Na skrivaj ga zaradi priročnosti zamika skuter. Ne mara cincanja, obotavljanja in površnosti. Meni, da ja osnovna vrlina vsakega motociklista poznavanje mej lastnega znanja in sposobnosti – preseganje teh na cesti pa nevarna neumnost. Pred prihodom v ekipo Motosveta je izkušnje nabiral tudi v sklopu domačih tiskanih motociklističnih medijev.
test-yamaha-xt-1200-ze-super-tenereYamaha XT 1200 ZE mi je na začetku požrla nekaj živcev. Nikakor nisem uspel pravilno nastaviti vzmetenja. No, z nekaj popravki in eksperimentiranja sem tudi to nevšečnost odpravil. Izredno vodljiva je na makadamu, neproblematična v vseh pogojih, dovolj varčna in udobna, predvsem pa ima zame zares idealno veterno zaščito.

30 KOMENTARJI

  1. Ne bi ti dal ovcke za pod rit za testirat.
    Take pokas, da komaj cakam na tvoj primerjalni test “velikih endur”.
    PS: kaj bi ti mel in kaj ne nobenega ne zanima. Vsaj ne tistega, ki isce objektivno informacijo. Lahko bi se vsaj toliko potrudi in si kaksen test na netu prej prebral/pogledal in kasno tehnicno specifikacijo.

  2. Near, ne se zatikat za semantiko – “bi imel, nam se zdi, mi bi priporočili, mislimo da je..” vse prihaja iz istega konca. To, da “nam” nihče ne bo verjel primerjave tega modela s konkurenco, smo pa itak že v naprej vedeli.

  3. Meni se pa zdijo takšne predstavitve čisto vredu, dobiš vsaj en primerjalen občutek motorjev, ki jih nisi vozil, če te pa zanima nakup, boš šel pa ja vendat tudi sam malce probat te in one primerke. Prav dotičnega avtorja bi rad pohvalil, ker so testi mnogo bolj kritični in primerjalni, kot recimo pet in več let nazaj, kjer je bil pa občutek reklamiranja precej bolj prisoten (govorim osebno po spominu). Meja objektivnosti je vedno kompromis, ker si ne predstavljam zadovoljstva laikov, ko bi dobili znanstvene meritve v obliki večdimenzionalnih grafov, kako se motor obnaša (kakšne sile in navore mora ustvarjati voznik) v ovinku v odvisnosti od tovora, hitrosti, nagiba,… Katere nastavitve vzmetenja kako vplivajo na določene grbine – seveda izražene v SI enotah, da jih potem prmerjamo z ostalimi znamkami, ipd. Čeprav se takih podatkov ne bi branil, ampak nimam ekipe v motoGP, da bi jih zares rabil in si jih lahko privoščil. Opažam da ima večina že težave s krivuljo navora in navajajo maksimalni navor, ki je povsem brezpredmeten podatek, če ne vidiš oblike krivulje.

  4. vsekakor všečen test. glih ker je bolj, kot je že nekdo prej rekel po domače, prinese dodatno vrednost. me zanima kdo od kritikov bi bil sposoben pred kamero vsaj 2 stavka skupej pravit, kaj šele celoten test narest..

  5. mene pa zanima, kaj si katerikoli motorist misli in na kakšen način dojema določen motor, pravo mnenje zase, si pa lahko ustvariš edino, ko to vozilo probaš, ljudje smo različni, vsak s svojimi potrebami in okusom in še kaj bi tu dodal in ja, spoštujem in podpiram trud avtorja tega članka in me zanima, kaj si o motorju misli in mislim, da je relevanten, da o tem javno spregovori :-)), kar se pa motorjev tiče, so tisti, ki so dobri in tisti, ki so boljši, tale je dober :-))

  6. V redu je, da je toliko različnih motorjev in različnih okusov, ker to dela pestrost celotni sceni. Strinjam se, da so vsi dobri in nekateri zelo dobri. Na živce mi grejo tisti pljuvači, ki mislijo, da je dober motor samo tisti, ki je všečen njim. Misel, da bi moral gledati na cesti samo eno ali dve znamki, za kateri bi veljalo splošno mnenje, da sta najboljši, bi me odvračala od motorizma….
    Tale Yamaha je dobra, cena je pa prehuda.

  7. Meni gre pa na k**** zavajajoce rangiranje velike endure..mogoce se ne bodo vsi strinjali ampak zame so to mrcine k lahk po sodru in travnikih furas in predvsem da jo lahk sam pobers.. Recimo africa t. ,Tenerejka, lucky star cagiva, bmw f mogoce dr big in podobne legende.. To je pac nek hibridni potovalnik

  8. A se ni “fural po šodru” v videu? ? Po travniku se nismo, ker lepo vzgojeni otroci tega ne počnejo.
    p.s.: slišim da gre tudi navadna cagiva elefant (una brez laki starja) po šodru prav fajn, ampak lahko da imam napačne informacije 😉

  9. ocitno je moja interpretacija nerazumna..furam gs-a in to ni velika endura zame tko kot varadero ne k mi je dol padu sredi Zabljeka in sm moral cakat folk da smo ga pobral-delam pa 3-6000km letno..jaz recimo sanjam da bi si RXV za hosto nabavu pa da gres recimo do kocevja po host in cez travnik 🙂

  10. moj GS jaz ne stejem za veliko enduro(mogoce je gs800 igracka ali F serija) in ima 40-50 kg manj kot yamaha.. K mi je sred Zabljaka Varadero padel sem samo nemocno opazoval in cakal pomoc da dvignemo kravo oz veliko enduro.. tko nekak ce si pac avanturist z 4-5000tkm letno..sanjam seveda o Rxv da bi po brezpotjih Kocevja vandral ampak se cakam..

  11. costes,če že motor mečeš po tleh si pol vsaj kupi takega ko ga boš lahko sam pobral 😉 in ne čakal celo vas da ti pride pomagat. sicer pa malo tehnike in lahko potem tudi sam dvigneš 300kg. verjetno bo rxv velik bolj primerna za tvoje metanje in pobiranje z tal 😉

  12. Lahko bi vsaj worldcrosser model dali na test, ne pa tole. Nekega terena ni v videu, le makadam, kar se šteje kot cesta. Sem videl tole v živo, mi je nekam majhna delovala, pa kardan je tudi precej nerobusten, ne deluje skladno (vizualno), poleg ogromnega dimnika.
    Sicer v kakšni lepši farbi najlepša velika endura.

  13. Hitra vožnja skoz ovinke na asfaltu kjer se pozna teža, nakaj premal konj in zaspan odziv v touring modu, preveč mlačne zavore in telovadba okol stranskega stojala pa so ostale slabosti že od modela 2010. Za makedam so original gume preslabe (z bolj izrazitimi kanali…so primernejše). Vetrna zaščita mi je bila pri mojih +190cm nad 120 moteča upam da je tu drugače. Sicer pa ma eno slabost prostora za noge visokoraslih je po modelu 2010 sila malo. Sicer pa je za “normalnega uglajenega popotnika” če upoštevamo ceno v akciji z nizkimi stroški vzdrževanja in malo porabo kar univerzalen mopi in zelo primeren za daljša popotovanja tudi v dvoje. Meni osebno je dizajn lep. Zelo pa dvomim da je boljši od ktm na offroad pa ne mislim makedam. Sm tolk o mojih opažanjih….

  14. Za tak oz. podoben denar bi si raje omislil GSa… ni sicer idealna endura ampak če nič drugega se pelje perfektno, tudi kako divjanje z GSom ni problematično… ampak to je seveda moje mnenje. Kakor komu paše 🙂