Znamka je novost v motorističnem svetu in kot kaže, skušajo pri Quadru poenostaviti motorizem za tiste, ki se jim je to opravilo zdi pretežko. Sistem nagibanja je v primerjavi z dosedaj videnimi poenostavljen, enostavno pa je ponavadi posledično  tudi boljše in lažje za upravljanje. Čeprav je Quadro 350D nekoliko podhranjen kar se tiče agregata, zna ponuditi obilico zabave tudi zahtevnejšim motoristom.

Ključ vsega je hidravličen sistem nagiba prednjih koles HTS. Že brez dodanih elektropomagal, le na osnovi enostavnih fizikalnih lastnostih kombinacije olja in plina, je zares skoraj nemogoče, da bi Quadro komu padel po tleh. Kar je seveda bistvo tega skuterja, narejenega posebej za motoristične “telebane” in za tiste, ki imajo v avtomobilih raje avtomatski kot klasičen menjalnik. Torej –  minimalno vloženega truda, za maksimalno varnost in enostavno vožnjo, ki jo načeloma nudijo vozila na katerih človeka opere dež. HTS (Hydraulic Tilting System), oziroma hidravličen sistem nagibanja, deluje sila preprosto. Ker dovoljuje le 40-stopinjski nagib, lahko maksimalen nagib ( ki pa ni tako zelo majhen), dosežemo že pri malo hitrejšem peš-tempu.

Ob maksimalnem nagibu pa še vedno ostane malenkost prostora, da notranje kolo lepo pobere še kako neravnino s cestišča. Zaradi dveh koles spredaj naj bi bil oprijem pnevmatik s cestiščem dvakrat boljši. Vendar temu ni ravno tako, je več kot dvakrat boljši, saj lahko eno kolo malenkost popusti, pa drugo še vedno drži. Vemo pa, kaj se zgodi, ko pri motociklu (ali skuterju) popusti prednja pnevmatika. Padec je seveda skoraj neizbežen. Tudi če obe prednji pnevmatiki popustita, je padec še daleč, še posebej, če na Quadru ne sedi teleban. Tiste pol metra širine sprednjega koloteka je dovolj, da lahko Quadra primerjamo z obnašanjem avtomobila na drseči podlagi. Le zaradi nagiba motocikla je malenkost bolj motorističen občutek, ko je treba zdrs popraviti. Vendar je tudi ta manever nezahteven. Čudi me le, zakaj niso sicer odlične zavore opremljene s sistemom ABS. Potem bi bilo vse skupaj še varneje.

Stabilen – vedno in povsod.

Trije zavorni koluti in dve zavorni ročici ter zavorna stopalka bodo varno ustavili Quadro 350D v vseh pogojih. Tudi med maksimalnim nagibom v ovinku pri večjih hitrostih. Lahko bi rekel, da je zavorna stopalka na desni strani popolnoma odveč, a  tam mora biti, ker tako pravi zakon –  zaradi vožnje z izpitom B kategorije. Jaz bi jo odstranil, saj je  le v napoto desni nogi.

Quadro Technologies je na slovenski trg vstopil v letošnjem letu in se javnsoti prvič pokazal na salonu Moto Boom v Celju. Quadro Technologies je bil ustanovljen pred tremi leti – ustanovila ga je družina Marabese s sinovoma. Marabese Design Sr je od leta 1984 je oblikoval preko 400 modelov sodobnih motociklov in skuterjev, nato pa se je njegov ustanovitelj in lastnik, podkovan z neštetimi izkušnjami, odločil da svojo pot nadaljuje samostojno. 350D, ki naj bi bil enakovreden Piaggovem Mp3 400 LT. Ta bo odslej na voljo tudi slovenskim kupcem – za okoli 500 evrov nižjo ceno kot omenjeni konkurent. Prednost modela D350 je predvsem v zasnovi vpetja prednjih koles – ker gre za hidravlično vpetje, ki je nameščeno okoli 18 centimetrov nižje kot pri Piaggu, so zaradi nižjega težišča vozne lastnosti mnogo boljše.

Prostora na Quadru je veliko. Zares veliko. Pod sedežem, ki je osvetljen, je prostora za dve integralni čeladi (če je na spisku dodatne opreme malenkost predelan sedež), pa tudi dolžina je impresivna, saj še pod noben sedež nismo spravili nerazstavljenega fotografskega stojala.

Žal noben predalček nima klključavnice. Ročna zavora za varno parkiranje.

Pred voznikom sta dva manjša, sicer malce preveč plastična predalčka. Prvi je namenjen shranjevanju rokavic, premore pa tudi 12V vtičnico, drugi je malo globji, da lahko vanj pospravimo telefon in denarnico. Žal ju ni mogoče zakleniti, zato sta neuporabna, ko vozilo zapustimo. Zelo priročno je odklepanje sedeža in pokrovčka rezervoarja – vse opravimo s ključem v glavni ključanici. Ročna zavora, ki zablokira tudi  HTS, je rdeče obarvana in zlahka dosegljiva z levo roko. Predvsem je namenjena uporabi pri parkiranju, lahko pa si z njo pomagamo tudi ob čakanju na semaforju. Čeprav to ni nujno potrebno, saj ob malo boljšem ravnotežju voznika 350D stoji na mestu brez sestopanja. Če potegnemo ročno zavoro in nato še zaklenemo balanco, ročne zavore ne moremo popustiti. Obvezno opravilo, ko Quadra pustimo parkiranega brez nadzora. Lahko ga parkiramo tudi na centralno stojalo, katerega namen je bolj pomoč pri menjavi zadnjega kolesa ali servisiranju.

HTS (Hydraulic Tilting System), oziroma hidravličen sistem nagibanja, deluje sila preprosto – dovoljuje (le)40-stopinjski nagib.

Malenkost podhranjen je 313-kubičen agregat, sploh glede na to, kaj bi Quadro v resnici zmogel. Na avtocesti bo (sčasoma) pognal Quadra do 125 kilometrov na uro, tudi 10 več, če ujamemo dobro zavetrje, je pa na odprtih cestah prezaspan. Tudi v mestu bo kak malo predelan 125-kubičen skuter hitreje pospešil. Vendar zmogljivost agregata povsem zadostuje za normalno sledenje prometnega toka. Mogoče tajvanska naveza pri izbiri agregata vseeno ni preveč posrečena. 23 konjskih moči je le malenkost premalo za dobrih 200 kilogramov težko vozilo. Po drugi strani ne bo vlival strahu začetnikom oziroma tistim, ki se z motociklom še nikoli niso srečali, pa Quadra lahko vseeno vozijo z “avtomobilskim” izpitom.

Oblikovno je Quadro zelo posrečen in skladen. Armaturna plošča postreže z vsemi pomembnimi podatki, tudi temperaturo zraka v okolici. Zelo mi je všeč “klik sistem” odpiranja in spravljanja stopalk za sopotnika. Vsekakor gredo pohvale voznikovem sedežu. Je ravno prav čvrst, pa še malo oporo za križ ima. Ko sem malo bolje pogledal bi si zaželel, da bi štrleče zadnje smernike vgradili v zadnje plastike. Pa tudi to menda ni možno, če hočemo da je Quadro vozen z B kategorijo. Bi pa zato krivina izpušnega sistema lahko bila vsaj toliko “prebavljiva”, da me ne bi nekam prijelo ob pogledu nanjo. Še dobro, da je malo zakrita.

Koleno izpušnega sistema je zelo neestetska zadevščina.

Preden sem ta trokolesnik prevzel sem slišal vse možne štorije, kako težko ga je spraviti v ovinek v primerjavi z motociklom. Jaz jih nisem imel. Z malo odločnejšim nasprotnim zavijanjem Quadro namreč zlahka pade v ovinek. Torej, ko hočemo levo malenkost potegnemo balanco v desno in Quadro je že hip kasneje lahko nagnjen 40 stopinj v levo. Tako zelo preprosto in varno. Seveda je tako moč zvoziti tudi zaporedne ovinke, le malonkost bolj odločen je treba biti. Kar pa je najboljše, ni se treba bati zdrsa ali neprijetnih zapiranj balance. In ne, nič se ni treba bati, če znate voziti kolo boste znali tudi Quadra.

Za malo bolj vešče tudi vožnja z enim kolesom po robniku ne bo pretežka. Vožnja z robnika na cesto je otročje lahka. Drseč asfalt na krožiščih v ljubljanskem BTC-ju bo zabaven, prav tako hitrostne ovire, ki so jih nedavno tam dodali, da bi pregnali “drifterje”. Če je vožnja v mestu zaradi širine malo manj prijetna kot z malim mestnim skuterjem, bo parkiranje toliko lažje. Nič več mučnega postavljanja na centralno stojalo in pogledov, če bo stranska tačka zdržala obremenitev v pesku. Le potegnemo ročno zavoro in zaklenemo balanco. Pri vsem tem ni pomembno, če je trokolesnik naravnost ali ne. Lahko je tudi malo nagnjen, pa kljub temu ne bo padel.

Hitrih ovinkov Quadro ne mara pretirano – zaradi omejitve nagiba. Večkrat se mi je zgodilo, da sem moral sredi ovinka spustiti plin in včasih tudi malo zavreti saj nisem mogel Quadra bolj položiti. Vendar je to le zato, ker sem preveč pričakoval od vozila, ki je namenjen začetnikom in umirjenim motoristom. Je pa zato v kratkih ovinkih toliko bolj zabaven. Sploh, ker sem lahko že na začetku zavoja Quadra položil do maksimalnega nagiba. Varna zabava, ki jo težko okusiš na kateremkoli motociklu. Ob vsem skupaj pa pesek na asfaltu ni ovira, jaz sem na te, motoristu neprijetne, pojave na asfaltu prej gledal kot na možnost dodatne zabave. Se pa Quadro zelo dobro znajde tudi na makadamu, kjer pa je treba biti malo manj telebanski. Vzmetenje spredaj odlično opravi z vsemi luknjami, je pa zato zadaj malenkost pretrd. Želel bi si tudi večjega giba zadnjih amortizerjev.
Quadro 350D je odlična igrača in delovni konj v enem – še kako rad bi ga imel v svoji garaži. Z nakupom višjega vetrobrana, dežnega prekrivala in zimskih pnevmatik bi bil zares lahko vozilo za vsak dan v letu. Čeprav je v osnovi namenjen voznikom, ki nimajo izpita za motocikel, pa lahko na njem užitek najde prav vsak motorist. Razen tistih, ki zares morajo prestavljat in loviti ravnotežje pri parkiranju. Vendar pa hočemo ali ne, motorizem dobiva nove razsežnosti.

Cena: 6.640 evrov

OCENA
Varnost
Nezahtevno parkiranje
Sedež in prostor pod njim.
Zabavnost
Podhranjen agregat
Grdo izdelana krivina izpušnega sistema
Prejšnji članekVšeč nam je: Revit Airwave
Naslednji članekPrvi vtis: Triumph Tiger Explorer 1200
Nekoč zaprisežen ljubitelj japonskih motociklov, danes prisega na vse kar "dovolj gre". Bencinski zasvojenec, ljubitelj klasike v nastajanju. Drgnilec kolen, ki ceni udobje in evropsko eksotiko. Na skrivaj ga zaradi priročnosti zamika skuter. Ne mara cincanja, obotavljanja in površnosti. Meni, da ja osnovna vrlina vsakega motociklista poznavanje mej lastnega znanja in sposobnosti – preseganje teh na cesti pa nevarna neumnost. Pred prihodom v ekipo Motosveta je izkušnje nabiral tudi v sklopu domačih tiskanih motociklističnih medijev.
vozili-smo-quadro-350dZnamka je novost v motorističnem svetu in kot kaže, skušajo pri Quadru poenostaviti motorizem za tiste, ki se jim je to opravilo zdi pretežko. Sistem nagibanja je v primerjavi z dosedaj videnimi poenostavljen, enostavno pa je ponavadi posledično  tudi boljše in lažje za upravljanje....

5 KOMENTARJI

  1. Z nakupom višjega vetrobrana, dežnega prekrivala in zimskih pnevmatik bi bil zares lahko vozilo za vsak dan v letu……………………………………………….
    komaj čakam na zimski del testa … recimo cesta proti mamutom….