Prvi vtis: Aprilia Dorsoduro 1200 ATC

1
2903

Supermoto. Dajmo ga narediti večjega in močnejšega in še bolj zlobnega ter ga umiriti z elektroniko. Veste, prav vesel sem, da je imel testni motocikel zavore nadgrajene s sistemom ABS in je drsenje zadka ter dvigovanje prednjega kolesa (tega je veliko) krotila elektronika. Sicer bi bila moja 300-kilometrska “turca” čez Vršič mnogo prenaporna.

Če odmislim pozicijo sedenja, je obnašanje motocikla zelo apriljaško. Vzmetenje je treba zmehčati pod razumno mejo in motocikel v križih spustiti za slab centimeter, da dobimo lahkotno vodljiv motocikel. Obvezna je tudi menjava pogonskih zobnikov, da dobimo pravo razmerje v prenosu in umirimo cukanje pri nižjih hitrostih. Zlasti v mestu zna biti to cukanje zelo nadležno. Potem je vse skupaj eno samo asfaltno veselje.

Elektronika ima polne roke dela pri obvladovanju (dejansko) premočnega agregata. Voznik, ki se odloči elektroniko izključiti, naj ima dovolj zračno obleko, saj bo temperatura pod njo naraščala. Ob majhnem rezervoarju in neverjetno veliki porabi goriva boste morda lahko zaslužili kak dodaten evro s pisanjem ocen bencinskih črpalk. Te boste obiskovali pogosto. Kar mogoče niti ni slabo, saj nas na nekaterih postrežejo prav simpatične mladenke. Oh ja, kot na manjši sestri, tudi tukaj živce para in reže v rit trakec na sedežu. Izumitelju skrajno nadležne inovacije bi morali onemogočiti približevanje motociklom. Za vedno. Aprilia Dorsoduro 1200 v dvoje? To je izredno zabaven enosed. Pika.

1 komentar

  1. velikega durota sem dobil s tremi (3) prevoženimi kilometri, ko sem ga v ponedeljek vrnil, pa je števes kazal nekaj malega manj kot 1100km. Res je ena sama velikaaa zabava, moči je ogromno in še več. prelaganje iz ovinka v ovinek je kot igra, tako rad zamenja smer da je skoraj grozljivo. Tudi v dolgih hitrih ovinkih je zelo suveren občutek. Vetrne zaščite pa pač ni, saj je supermoto. Uglajenosti v mestnih središčih pa od tako navitega in velikega dvovaljnika ne pričakuje najbrž nihče, dvomim da bi to napakico odpravila menjava zobnikov, pač je treba voziti v drugi, sicer je glasno, ampak cukanja pa ni, vsav “touring” režimu. “Rain” načina sploh nisem vklopil, ker je že manjša sestra postala poplnoma anemična, tega pa nobenmotorist ne mara. Moja ocena je naslednja: z velikim dorsom dobiš točno to kar pričkuješ, morda še malenkost več, in s tem tudi mislim na vse vibracije in cukanja. Če hočeš uglajeno vožnjo nikar ne kupujte velikega supermoto aparata, pa naj bo to Ducati ali Aprilia. Za vse adrenalinske odvisnike pa je to pravi odgovor. Tudi cenovno se mi izdelek ne zdi drag, Aja, še tole moram povedat, Z njim sem bil na Jezerskem, pa tja do železne kaplje in dva krat gor in dol, pa povzpel sem se na Rakitno iz cerkniške strani. Naslednji dan pa do Paklenice in nazaj. Kolega ki je bil s Kawasaki GTR mi je ponujal zamenjavo, da bi si malo odpočil, ampak kdo si pa želi počivanja s tako zabavnim motorjem. HAHAHA