Harley Davidson – znamka  v svojih nazori bolj konservativna kot Vatikan a kljub temu ikona svobodnjaštva.  Na papirju je 48 le še en Sportster z malce drugačnim krmilom in platišči. A zakaj je v resnici tako zelo kul in zabaven?

Harley Davidson XL1200X Forty-Eight  sledi stopinjam modela  – z njim je  Davidsonova paleta dobila še ene frajerski model, dosegljiv širši množici kupcev. Nižje vzmetenje, prednja pnevmatika modela Fat Bob, značilno oblikovan rezervoar goriva, naprej pomaknjeni stopalke voznika in krmilo začrtajo tisti značilni postavljaški videz brez da žrtvovanja udobja.

Od tal le 681 milimetrov oddaljen sedež se posede za dodatnih 21 mm, če je voznik težak 81,7 kilograma (uradne meritve proizvajalca). Sam tehtam 88 kilogramov in v višino merim 183 centimetre (vem, da ste ob pregledovanju fotografij želeli vedeti podatek) Rezultat je sprednje vzmetenje v zadnjih vzdihljajih, ki mi je na testni vožnji dalo čutiti vsako luknjo in izboklino na cesti. Zadnje vzmetenje se je z nalogo spopadlo dobro.

Obračanje motocikla z balonasto prednjo pnevmatiko ni tako naporno in nemogoče, kot se na prvi pogled dozdeva. Med vožnjo skozi majhna krožišča stopalke voznika drgnejo po asfaltu – si predstavljate kako zadeva zgleda v resnih in hitrejših ovinkih?  Forty-Eight  ni motocikel za hitre zavoje in oddaljenosti od tal bo zmanjkalo še preden se bo prava zabava začela. A če sem nekoliko prilagodil svoj stil vožnje, sem lahko užival v poznih zaviranjih in zgodnejših pospeševanjih, namesto v brušenju kolen. Če je vozna površina zgledno polikana, se dobro odreže tudi sprednje vzmetenje. Tudi zajetna prednja pnevmatika pripomore k udobnejši vožnji – če je le stil vožnje primerno umirjen.

Forty-Eight je eden najbolj zabavnih motociklov kar sem jih imel priložnost voziti skozi mestna središča. A ne le zato, ker dekleta padajo nanj. Položaj za krmilom sporoča: “Sem bolj zloben kot ti”. S tako obilno količino gume, s kakrčno Forty-Eight nalega na vozno površino, je zaviranje presenetljivo dobro . Kombinacijo prednje in zadnje zavore sem sicer uporabljal bolj pogosto kot sicer. Največji navor 98 Nm, ki ga agregat razvije pri 3200 vrtljajih, je dobra popotnica za dinamična pospeševanja, ki bodo poskrbela da  avtomobili na semaforju ostanejo zadaj, nasmešek na ustnicah pa bo stalen spremljevalec.  Sportster 1200 razvije 70 KM moči in ves njegov čar se skriva v navoru. Ta se sprosti nemudoma, ko voznik sprosti ročico sklopke in  Forty-Eight oddrvi z mesta. Navora ni nikoli preveč ali premalo, zato bo Forty-Eight odličen motocikel za začetnike.

Ergonomija je ena izmed poglavitnih sestavin, ki pričarajo  postavljaški položaj voznika za krmilom, a če je zdravstveno sanje hrbta motorista vsaj malce vprašljivo, to ni pravi motocikel.  Droben, “6innekaj-litrski” rezervoar ne bo dopuščal dolgih izletov. Tudi srednje odmerjenih ne – pa kaj, Forty-Eight je pač urbani postavljač. In kakšen. Med snemanjem fotografij testnega motocikla v mestu je nanj želel sesti skorajda vsak mimoidoči.  Forty-Eight je motocikel, ki na pogled deluje noro privlačno – parkiran pred pivnico ali nočnim klubom. Vidim ga kot odlično alternativo evropskim urbanim razgrajačem kot je Ducatijev Monster (če se osredotočimo izključno na mestno vožnjo seveda)

Posebne omembe sta vredni vzvratni ogledali – nameščeni sta pod krmilo motocikla ter formirata čist in nekoliko prvinski videz motocikla. Zaradi položaja voznika za krmilom pa tudi zelo zgledno opravljata svojo nalogo in nista tam le zato, da motocikel deluje očesu prijetno.

Zaključek

Kot vam je najbrž postalo jasno, sem v sedlu Forty-Eight neizmerno užival – v križarjenju skozi mestno središče, ponoči med lučmi. Veliko časa sem preživel tudi na podeželskih cestah. Tudi tam je motocikel na pogled deloval fenomenalno, a se v resnici ni dobro spoprijemal z nalogo štrikanja tehnično zahtevnih zavojev – a mu zaradi užitka, ki a je nudil, tega nisem zameril.  Če nimate moto-popotniških ambicij ter se vozite na kratke razdalje, po mestu in do bližnje kavarne, je Forty-Eight odličen motocikel za vas. Dodana vrednost motocikla je brez doma tudi njegov ultra frajerski videz.

OCENA
Videz pravega rokerja
Cenovno sorazmerno dosegljiv, a hkrati uživaški in stilsko dodelan
Kvalitetna končna izdelava
Majhna posoda za gorivo
Prednje vzmetenje ni vedno kos nalogi
(Pre)Majhna oddaljenos od tal.
Prejšnji članekIran
Naslednji članekTriumph Rocket III Roadster 2010
Mednarodno priznan motoristični novinar z goro izkušenj. Objavlja v revijah več kot 40-ih držav sveta. V zadnjih nekaj letih prisoten na vseh pomembnejših svetovnih testiranjih motociklov. Med sebi najbolj drage pustolovščine zadnjih nekaj let šteje podvig s serijo Yamahinih terenskih modelov na Lilehammerski olimpijski bob stezi. Obožuje vse kar se vozi hitro in dinamično, a skrivoma goji plamen za italijanske motocikle.
test-harley-davidson-xl1200x-sportster-forty-eightKot vam je najbrž postalo jasno, sem v sedlu Forty-Eight neizmerno užival - v križarjenju skozi mestno središče, ponoči med lučmi. Veliko časa sem preživel tudi na podeželskih cestah. Tudi tam je motocikel na pogled deloval fenomenalno, a se v resnici ni dobro spoprijemal z nalogo štrikanja tehnično zahtevnih zavojev - a mu zaradi užitka, ki a je nudil, tega nisem zameril.

17 KOMENTARJI

  1. bladzo: Motorju nič, šofer ima pa kurje možgane. Mislim na prehitevanje stoječe kolone čez polno črto. V dobro mu štejem, da ni skozi rdečo na prehodu podrl žensko z otroškim vozičkom. Kar na predhodno vožnjo niti ne bi bilo tako čudno.

  2. Hm…odvisno, koliko je ta voznik na sliki visok. Če je nad 190 cm, bi še nekako šlo. Drugače pa se samo potrjuje dejstvo s Faaka, da je tamali Harley za ženske. Za enga kolikor toliko deda odločno premali. Nekam stiščan si na njem. Po testni vožnji Huggerja sem se kasneje na svojem Vulkanu počutil veliko udobneje.