Če ste zaljubljeni v Ducatijev dvovaljnik in vam je hkrati noro všeč MV Agusta Brutale, potem se zapeljite z Derilio. V Bimoti so za redke izbrance ustvarili odlično cestno bojevnico. Kako bi ne bila, saj najbolj kakovostni sestavni deli, pozornost malenkostim in natančna izdelava težko dajo slab rezultat.

Bimotin odgovor na Brutale.
Ostra srčasta luč.

Oko najprej opazi odbito oblikovanje. Spredaj se motocikel začne z enojno lučjo ostre srčaste oblike, iz katere štrlita dva roga, v katerih se skrivata smernika. Navzgor je podaljšana v majhen prozoren vizir, ki pa ni namenjen vetrni zaščiti, temveč stilsko pokrije okrogel obratomer. Dvobarvna posoda za gorivo je v predelu nog zelo ozka, sedež je šivan z rdečo nitjo, zadka pa brez dveh trikotnih dušilcev zvoka skoraj ne bi bilo, tako je majhen. Sedi se prijetno pokončno, sedež zaradi svoje oblike in velikosti skoraj ne dopušča premikanja naprej in nazaj. Debele riti na tejle Bimoti nikakor niso dobrodošle, malenkost pa moti sama oblika rezervoarja, ki lahko nesramno pritiska na voznikovo moškost.

Dva trikotna dušilca zvoka pod sedežem.
Rdeči šivi na sedežu.

V krvavo rdečo so odeli cevi, ki sestavljajo okvir, zadnjo nihajno roko in nosilce stopalk sopotnika. Tako zasnovo okvirja že poznamo, druga dva elemente pa v taki obliki zasledimo prvič. Tako zelo nevsakdanje, tako zelo šokantno drugače in tako zelo skladno s celoto DB6 Delirio. Še ena posebnost motocikla je uporaba letalskega aluminija, kar je za Bimoto neke vrste tradicija. Če pogledamo bližje, vidimo, da so prav vsi te elementi natančno rezkani iz celega kosa in ne uliti, kot smo tega vajeni pri “običajnih” motociklih.

Zračno hlajen L-twin, desmodromic, 2 ventila na valj.

Srce Delirija je zračno hlajen Ducatijev dvovaljnik, ki pri 8000 vrtljajih zmore 92 konjskih moči. Malo, boste rekli, sploh če primerjamo s konkurenčnimi (?) dvovaljnimi “street fighterji” kot so Tuono, Superduke ali Corsaro. Ampak dokler se ne peljete kilometra ali dva, prosim držite gobec. Delirio res ni izrazito eksploziven, a vseeno navdušuje. Mašinca s čudovitim zvokom zelo mehko podaja moč že iz najnižjih vrtljajev, ko pa konkretno zasukate desnico, je moči dovolj in Delirio se vzvišeno zapelje po zadnjem kolesu. In to s kakšno lahkoto! Kot bi bila ustvarjena za početje takšnih in drugačnih vragolij.

Karbon in prelepi kosi rdeče kovine.

Suha masa znaša le 170 kg in dejansko se pelje lahkotno kot moped. Prijetno je okretna celo v precej kratkih zavojih, najlepše pa se počuti nekje med 70 in 130 kilometri na uro. Seveda se da peljati še veliko hitreje, a pri višjih hitrostih postane moteč čelni veter, pa tudi agregatu počasi zmanjka kakšen kilovat. Menjalnik je odličen, za hitro pretikanje ne zahteva težke leve noge. Vzmetenje je bilo nastavljeno izrazito športno in tako neprimerno za hitro vožnjo po slabih cestiščih, sunki v roke in zadnjico so na grbinah premočni. Seveda ga lahko tako spredaj kot zadaj nastavljate po svojih željah. Zavore so Brembovo delo in čez njih ni pripomb, občutek na sredincu in kazalcu je odličen.

Radialno vpete Brembo čeljusti, mmmmm..
Križi, ki objemajo 50mm Marzocci obrnjene vilice.

Hudičevo lepa, nevarno agresivna, presenetljivo hitra, neverjetno zabavna, trdo neudobna in nesramno draga. In če vas to zadnje ne moti, je Bimota DB6 Delirio tudi dostopna. Od letos naprej imamo namreč zastopnika tudi v Sloveniji. Naveličani medlega vsakdanjika, izvolite!

Okušanje Bimote Delirio nam je omogočilo podjetje MVD d.o.o., cena motocikla, ki smo ga vozili, pa na dan objave znaša 4.529.196 SIT (18.900 EUR).

Foto: Marko K., Karmen M.

12 KOMENTARJI